Kakšne barve so zdravi zobje?

Zakaj imajo nekateri ljudje bleščeče bele zobe, drugi pa bolj rumenkaste ali celo sivkaste? Bi se morali temneje obarvanih zob sramovati?

Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da bi bilo treba spremeniti predvsem način razmišljanja o barvi zob, piše portal nova.rs.

Bleščeče beli zobje, ki jih vidimo v reklamah za zobne paste in v nasmehih mnogih zvezdnikov, so večinoma produkt zobozdravstvenih lepotnih posegov ali računalniškega obdelovanja fotografij in posnetkov, da bi ustrezali lepotnim standardom, ki jih vsiljujejo množični mediji.

"Naravni zobje so redko popolnoma beli. Zdravi zobje so v različnih odtenkih in to je povsem normalno," pravi dr. Edmond Hewlett, profesor na zobozdravstveni fakulteti UCLA v Kaliforniji.

Rumenkast odtenek pogosto pomeni, da so zobje bolj zdravi

Naravni zobje so namreč le redko popolnoma beli.

V večini primerov imajo zdravi zobje odtenek, ki se giblje od svetlo rumenkaste do rahlo sivkaste barve.

Glavni razlog se skriva v strukturi zob. Vsak zob je sestavljen iz več plasti, dve najpomembnejši za barvo pa sta sklenina in dentin.

Sklenina je zunanja, zelo trda in delno prozorna plast. Pod njo pa je dentin, tkivo, ki ima naravno rumenkasto barvo.

Prav ta kombinacija določa končni odtenek zob in zaznavanje njihove barve je odvisno od razmerja med tema dvema plastema.

Pri nekaterih ljudeh je sklenina debelejša in bolje odbija svetlobo, zato so zobje videti svetlejši.

Pri drugih je sklenina tanjša, zato postane naravna barva dentina bolj vidna.

"Sklenina je polprozorna. Če je tanjša, hkrati pa dentin bolj rumen, ta barva bolj izstopa. Zato imajo nekateri ljudje naravno temnejše ali bolj rumenkaste zobe, čeprav so popolnoma zdravi," je povedal Hewlett.

Debelino sklenine in obarvanost dentina določa genetika

Genetika je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na naravno barvo zob. Določa debelino sklenine, mineralno sestavo dentina in celo način, kako svetloba prehaja skozi zob.

"Ljudje pogosto mislijo, da so rumeni zobje znak slabe higiene, vendar to pogosto ne drži," je dejal Richard Price, profesor na kanadski univerzi Dalhousie.

"Debelina sklenine in pigmentacija dentina sta genetsko določeni in se razlikujeta od osebe do osebe."

Starost spreminja barvo zob. To je normalen proces

Barva zob se spreminja tudi skozi življenje. S starostjo se sklenina postopoma obrablja, zaradi česar je dentin bolj viden.

Paradontologinja dr. Sally Cram, pojasnjuje, da gre za naraven proces.

"S staranjem se sklenina počasi obrablja, dentin pa postaja debelejši in temnejši. Zaradi tega so zobje starejših ljudi pogosto bolj rumenkasti kot v mladosti," pravi Cram.

Ta proces je normalen in ne pomeni nujno, da so zobje poškodovani ali bolni.

Vplivi hrane, pijač in navad

Poleg genetike in starosti lahko nekatere navade dodatno razbarvajo zobe.

Temne pijače, kot so kava, črni čaj, rdeče vino in gazirane pijače, vsebujejo pigmente, ki se vežejo na površino sklenine.

Nekatera živila, kot so borovnice ali omake na osnovi paradižnika, imajo podoben učinek.

Kajenje je tudi eden glavnih dejavnikov, ki pospešujejo potemnitev zob.

Mark Wolff, dekan Stomatološke fakultete Univerze v Pensilvaniji, pojasnjuje, da nikotin in katran iz cigaret prodirata v mikro pore sklenine.

"Sčasoma se ti pigmenti odlagajo in spreminjajo barvo zob. Zato imajo kadilci pogosto bolj izrazite rumenkaste ali rjavkaste odtenke," je povedal Wolff.

Posvetlitev zob deluje le do določene mere

Dobra novica je, da je barvo zob mogoče v mnogih primerih posvetliti - vendar le do določene mere.

Dr. Ada Cooper, nekdanja predsednica Ameriške akademije za kozmetično zobozdravstvo, poudarja pomen realističnih pričakovanj.

"Beljenje lahko odstrani zunanje madeže in posvetli naravni odtenek zoba, vendar ne more popolnoma spremeniti osnovne barve, ki jo določa dentin," pojasnjuje.

Več metod za beljenje

Profesionalno beljenje pri zobozdravniku uporablja močnejše koncentracije peroksida in daje najhitrejše rezultate.

Obstajajo tudi domači kompleti z individualnimi opornicami, ki jih zobozdravnik pripravi za pacienta.

Poleg tega so na trgu belilne paste in trakovi, ki lahko pomagajo odstraniti površinske madeže, vendar je njihov učinek običajno blažji.

Metode beljenja so običajno učinkovite od enega do treh let, pri nekaterih ljudeh je učinek krajši (npr. 6–12 mesecev), predvsem če pogosto uživajo kavo, čaj, rdeče vino ali kadijo.

Pri pretirani ali nepravilni uporabi (zlasti doma) pa lahko pride do poškodb sklenine ali povečane občutljivosti zob.

Ko beljenje ne deluje

V nekaterih primerih se barva zob z beljenjem ne more bistveno spremeniti.

To se zgodi, kadar je temnejši odtenek posledica globoke strukture dentina, genetskih dejavnikov ali jemanja zdravil v času razvoja zoba.

V takih situacijah zobozdravniki včasih priporočajo estetske posege, kot so keramične luske ali krone.

Pascal Magne, profesor z univerze v Južni Kaliforniji, pravi, da lahko luske popolnoma spremenijo videz nasmeha.

"Keramične luske omogočajo nadzor nad barvo, obliko in proporci zob. Vendar je to bolj invaziven postopek in ga je treba upoštevati šele po podrobni oceni," pojasnjuje Magne.